Raziskovalna skupina bo z interdisciplinarnimi raziskavami pojasnjevala, kako se (je) slovenski prostor s svojo intelektualno in kulturno produkcijo umeščal v med- in nadnacionalne kulturne tokove, kako in kaj je črpal iz njih in kaj jim je vračal. Kakor že rečeno, eden glavnih (in morda najpomembnejših) poudarkov programa je vprašanje kroženja idej: med Evropo in Mediteranom, med Vzhodom in Zahodom, med kulturnimi centri, ideološkimi velesilami itn., pri čemer je bil slovenski prostor na samem stičišču teh vplivnih območij in komunikacijskih linij. Obenem bo program odgovarjal na vprašanja, kako se je slovenski prostor navznoter in navzven predstavljal kot skupnost, kot etnija, kot narod, kot družba in kot ideja (družbeno-kulturni narativ).
Zelo pomemben poudarek raziskav, ki bodo potekale v okviru programa, bo tudi vprašanje, kakšen odnos je v različnih obdobjih slovenski prostor vzpostavljal do lastne preteklosti, tj. kakšen odnos je vzpostavljal (in še vedno vzpostavlja) do lastnih in tujih intelektualnih in kulturnih vzorcev, naloženih v različne spominske plasti lastne zgodovine. Povedano drugače, s kulturnozgodovinskimi praksami bo program tematiziral pretekli čas in kraj, tj. njegovo kulturno zgodovino, intelektualno dediščino, gledišča in ideje; pri tem bo raziskoval snovno in nesnovno dediščino intelektualnih in družbenih elit, obenem pa tudi zapuščino manj privilegiranih in »manj izobraženih« (illiterati) slojev.
Prostorsko se bo programska skupina pri svojih temeljnih raziskavah načeloma omejevala na najširši okvir slovenskega zgodovinskega prostora, in sicer poudarjeno v kontekstu vsakokratnih geopolitičnih in kulturnih razmer; takšno geografsko obzorje (ki se ne omejuje na naivne kriterije navzočnosti v prostoru) programski skupini omogoča, da tematizira tudi vsebine, ki bi jih konvencionaln(ejš)e zgodovinske obravnave/pristopi umeščale zunaj slovenskega prostora (prim. študije Vergerija ml. – Pobežin ali Maksima Greka – Zajc). Skupina se eksplicitno izreka za evropski obseg svojih raziskav, s čimer se jasno ograjuje od zgolj zgodovinskih, večinoma nacionalno usmerjenih ali vsaj s tem predznakom zaznamovanih raziskav slovenskega prostora; ker je bil ta prostor vedno na stičišču različnih sil, sta izvoz in uvoz kulturnih elementov in idej daleč presegala tisto, kar je tradicionalno razumljeno kot »slovenski etnični prostor«. Zasledovanje teh idej in kulturnih elementov bo pospešilo razumevanje, da je slovenski kulturni prostor vključen v evropsko kulturno matrico kot njen tvorni element.
Ker bo program – kakor navaja naslov – tematiziral intelektualno dediščino slovenskega prostora v dialogu z njenim evropskim kontekstom, bo v časovnem smislu obravnaval zgodovinska obdobja, ki so za ta koncept relevantna: programska skupina se bo načeloma omejila na obdobje od zgodnjega novega veka do sodobnosti (raziskovalke in raziskovalci programske skupine tudi sicer pokrivajo ta specifična obdobja – gl. bibliografijo). Vendar se – podobno kot pri prostorski opredelitvi – tudi v tem pogledu ne bo omejevala s kanoniziranimi zgodovinskimi periodami: časovno bomo pri svojih raziskavah segali tudi v obdobja, katerih »kulturni fenomeni« se nahajajo v najglobljih spominskih plasteh »slovenske« kulturne identitete (prim. članek o srednjeveških ekumenskih koncilih in njihovem vplivu na idejni in kreativni svet literatov iz slovenskega kulturnega prostora več kot stoletje kasneje: Pobežin 2022).
Ob vsem zgoraj navedenem bo skupina, ki vključuje raziskovalce antike (in njenih prežitkov), zgodnjega novega veka, dolgega 19. stoletja in sodobnega 20. stoletja (ki proučujejo socialne, kulturne, politične, gospodarske itd. vidike teh obdobij), odpirala tematike, ki so pomembne tako globalno – za evropsko zgodovino – kakor tudi lokalno, regionalno, nacionalno. Pri tem bo odpirala teoretska in metodološka vprašanja (Kaj je kulturna zgodovina?), obenem pa izvajala tudi vsebinske raziskave:
- preučevala bo doslej spregledane in/ali neobjavljene vire (glej delovni sklop 1 in 2);
- uporabljala bo kontekstualno in primerjalno kulturnozgodovinsko metodologijo za vire (v Sloveniji premalo zastopan pristop);
- zagotavljala bo dostop do arhivskega gradiva v Sloveniji (glej delovni sklop 3b), ki je trenutno nedostopno;
- raziskovalne rezultate bo razširjala po različnih kanalih (objave v znanstveni skupnosti, komuniciranje z javnostjo; prispevanje k obstoječim digitalnim korpusom – npr. Slovenski biografiji, korpusu slovenskih srednjeveških in zgodnjenovoveških napisov – ali vzpostavljanje novih) in s tem omogočanje domačim in mednarodnim znanstvenikom ter zainteresirani neakademski javnosti dostop do bogato strukturiranih dokumentov, pomembnih za proučevanje kulturne zgodovine na območju med Sredozemljem in drugimi deli Evrope.
V naslednjem raziskovalnem obdobju bo skupina tako odprla nove raziskave na naslednjih področjih (pri vsakem navajamo že potekajoče projekte IKZ, ki jim bo program služil kot vsebinska podlaga – ali obratno), razdeljenih na štiri delovne sklope (DS), ki določajo delovne naloge in mejnike (m) – gl. časovnico v 4. poglavju:
DS1 – INTELEKTUALNA DEDIŠČINA
Z združevanjem metod (nove) kulturne zgodovine in intelektualne zgodovine bo raziskovalna skupina nadaljevala z raziskavami idej in intelektualnih dosežkov v njihovih primarnih kulturnih okoljih, pa tudi njihovih vplivov na nadnacionalni in nadčasovni ravni. V teh študijah bo skupina sicer uporabljala raznolike in nezamejene metode (od kvantitativne analize podatkov do obravnave arhivskih virov, od besedilne kritike do drugih jezikoslovnih metod), predvsem pa metode intelektualne zgodovine in (nove) kulturne zgodovine; ker so v tem kontekstu besedila najpogosteje naši glavni (včasih celo edini) viri, se bo skupina spogledovala tudi z načeli »novega historizma« (vendar bo pozorna na njegove omejitve; gl. Hamilton 1996, Brannigan 1998); gl. na primer študije ekumenskih zborov, protonacionalizmov, etničnih trenj in njihovih dolgoročnih vplivov (Pobežin 2022). Delo bo razdeljeno na naslednje podsklope:
DS1/a: mreže znanja – intelektualna/kulturna izmenjava:
- literati in država književnikov (tekstna kritika, lingvistične študije); skupina, ki ima izkušnjo s projektom COST »Reassembling the Republic of Letters«, bo raziskovala literate iz slovenskega historičnega prostora, Sredozemlja, srednje in severne Evrope in onkraj vse do Rusije. Preučevala bo njihov intelektualni prispevek, njihove stike z ostalimi (ne)evropskimi prostori (cf. Hotson 2019) in njihove korespondence. Skupina se bo posebej osredotočala na dokumente a) Sloveniae scriptores Latini recentioris aetatis (Simoniti 1972) in b) seznam korespondentov t. i. »Države književnikov« (Res publica litteraria); to pomeni, da bo časovni okvir tega DS od ca. 1470 (prvi latinski tisk na Slovenskem) do 1848. Ta dela so bila doslej deležna komaj omembe vredne pozornosti, zato so raziskave na tem področju nujnega pomena. Temelji tovrstnim raziskavam ležijo v spoznanju, da sta se slovenska kultura in literatura razvili tudi iz intelektualne dediščine, ki so jo avtorji slovenskega prostora napisali ne le v slovenščini, temveč tudi v tujih jezikih. Ker je zadnje relevantno znanstveno delo o tej tematiki izšlo pred več kot štirimi desetletji (Simoniti 1979), so raziskave v to smer nujno potrebne.
- komunikacije in migracije (medregionalno, npr. vzhod – zahod, medčasovno, npr. Bizantinsko cesarstvo – renesansa); izgoni, »romanja«; povezave med posamezniki, skupinami, skupnostmi, kraji in predmeti, motivi in ikonografijami, verskimi idejami, (filozofskimi) koncepti in pripovedmi
- življenje na robu/meji (jezikovnem, verskem, družbenem, kulturnem itd.)
DS1/b: kultura zgodovine in rabe zgodovine; gl. 1. poglavje (Kultura zgodovine in rabe preteklosti);
DS1/c: metodologija in teorija: slovenski študenti in začetniki na področju kulturne zgodovine doslej še niso imeli možnosti, da bi se na sistematičen način seznanili s temeljnimi izhodišči te vede v obliki »uvoda v študij«; skupina bo omenjeni problem naslovila z že nastajajočo Enciklopedijo kulturne zgodovine (m1), tj. poglobljenim konceptualnim in teoretičnim vpogledom v osrednje koncepte kulturne zgodovine.
DS2 – BIOGRAFIKA, BIOGRAFSKI VIRI[1]
Živahna debata o pro (Burkhardt, prim. Rebeschini 2006, 429; Momigliano 1971; Levi 1989; Bourdieu 1986 itd.) et contra (Collingwood 1946; Croce 1954; Meyer 1934; Acton, prim. Carr 1990; Cowling 1971 itd.) biografiki je v osemdesetih letih 20. stoletja »ponovno« odprla vprašanja o ustreznosti te metode, ki so oživela zaradi ključnega obrata v zgodovinopisju, ki je usmeril raziskovalce od množic in velikih družbenih skupin, a tudi od političnih institucij in družbenih struktur k posameznikom. Odprla so se pomembna metodološka vprašanja o reprezentativnosti posameznika za skupine, o razmerjih med posameznikom in skupino, o umeščenosti posameznika v širši druženi in kulturni kontekst – na ravni vsakokratnega predmeta raziskave in na metodološki ravni (Ginzburg 2010; Zemon Davis 1995, 2009; Levi 1995). Premisleki na polju metodologije ustne zgodovine, ki si je skoraj sočasno izborila svoje mesto, so še dodatno spodbudili pomembna metodološka vprašanja (Thompson 1978; Frisch 2003 [1972]; Passerini 1979, 1984, 1991; Portelli 1979, 1991, 2003; Grele 1985 [1975]; Sangster 1994).
Z raziskavami osebnosti bo programska skupina omogočala nemoteno izdajanje Novega Slovenskega biografskega leksikona (NSBL). Ob zavedanju, da je potrebna nenehna refleksija o vlogi biografije in biografike v digitalni dobi (kar prinaša številne (metodološke) izzive, npr. vprašanje populariziranih platform z objavami biografij brez neodvisne uredniške obravnave), bo skupina svoje biografske študije razvrstila med naslednji dve področji:
DS2/a: biografske študije: biografije posameznic in posameznikov, biografije posameznih družbenih skupin in subkultur, tematske študije, NSBL zvezki (m1 – Zvezek D; m2 – Zvezek E–F)
DS2/b: metodološki standardi: leksikografija – NSBL, biografija in digitalni mediji, biografija in standardi kodiranja
DS3 – STVARNI IN DIGITALNI VIRI (KOMPILACIJE IN ZBIRKE)
DS3/a: arhivska zbirka SBL – NSBL (fizične zbirke, nastajajoče od l. 1925)
DS3/b: kritične izdaje virov & interpretacija: arhivi, muzejske knjižnice hranijo številne stare tiske, prve tiske del slovenskih humanistov(prim. Vergerij – Pobežin 2018), rokopise, zasebne zbirke (zapuščine), zasebno korespondenco itd., ki kličejo ne le po sistematični obdelavi in morebitni objavi, temveč tudi ustreznem znanstvenem pristopu.[2] Ekipa bo tej vrsti virov posvetila posebno pozornost.
DS3/c: »nove« tehnologije:
digitalizacija fizičnega/stvarnega arhiva SBL – NSBL (m1): znanstvena in praktična uporaba; dobre prakse (npr. projekt InTaVia)
digitalni korpusi: sourejanje spletnega korpusa srednjeveške in zgodnjenovoveške epigrafike, spletnega korpusa Sloveniae auctores itd. Vse raziskane vsebine, tj. vsi primarni viri, bodo sproti obdelani v bogato strukturirani elektronski obliki po standardu TEI (Text Encoding Initiative). Ti primarni viri bodo predstavljali jedro sedanjih in nadaljnjih raziskav, saj se bodo tako pogosto nedostopni viri odprli širši skupnosti raziskovalcev in s tem vzpostavili pogoje za njihovo nadaljnje preučevanje. Tako kot druge zbirke bodo tudi te podatkovne zbirke vzpostavljene v skladu z načeli odprtega dostopa. Vse teme, ki se med seboj tesno prepletajo, bodo raziskane tako s klasičnimi kot inovativnimi metodološkimi pristopi in kompleksnim interdisciplinarnim pristopom, ki bo pripomogel tudi k odpiranju novih raziskovalnih področij.
Rezultati raziskav, objavljeni v monografijah in člankih, bodo podobno kot digitalizirana gradiva takoj na voljo v odprtem dostopu (ZRC SAZU kot matična ustanova programske skupine zagotavlja platformi Open Journal System in Open Monograph Press, ki sta namenjeni objavi serijskih publikacij in monografij v odprtem dostopu), razen če bo politika posamezne revije določala drugače. Delo na zbirkah in kritičnih izdajah virov bo sproti vključevalo transkripcijo in publiciranje primarnih virov v elektronski obliki XML s pomočjo standarda Text Encoding Initiative (TEI), s čimer bomo ustvarili vir, ki bo uporaben za najširšo javnost. Ob tem je predvideno povezovanje s sorodnimi mednarodnimi digitalizacijskimi projekti, pri katerih IKZ bodisi že sodeluje (InTaVia) bodisi bo to sodelovanje šele vzpostavil. Zbirke in spletni korpusi se bodo povezovali z drugimi korpusi, ki že obstajajo pod okriljem ZRC SAZU (Korpus besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, EzMono itd.).
Posebej je treba poudariti, da je v pripravi tudi institucionalni repozitorij raziskovalnih podatkov, ki bo omogočal hrambo digitaliziranih ter elektronskih (»born-digital«) gradiv skladno z načeli FAIR (Findability, Availability, Interoperability, Reusability) in odprte znanosti.
DS4 – KOMUNIKACIJA, DISEMINACIJA
Prizadevanja za komuniciranje in razširjanje rezultatov raziskav bodo osredotočena na promocijo rezultatov programa in njihovo predstavljanje ciljnim publikam (gl. spodaj, 4. pogl., tabela 2), ki bodo tako obveščene o dejavnostih programa in vključene vanje. Ukrepi za razširjanje in izkoriščanje rezultatov raziskav nam bodo omogočili, da rezultate projekta posredujemo različnim ciljnim skupinam v različnih družbenih, gospodarskih, kulturnih ali tehnoloških kontekstih na lokalni, nacionalni in evropski ravni.
Kulturna zgodovina zajema različne discipline, kot so zgodovina, literatura, antropologija, filozofija, zgodovina religije, metazgodovina, zgodovina mentalitet, zgodovina vsakdanjega življenja, mikrozgodovina, družbena zgodovina, ustna zgodovina, zgodovina spola itd., zato bo skupina uporabljala pri svojem raziskovanju širok spekter metodoloških pristopov (med katerimi zaradi prostorske omejitve naštevamo le najpomembnejše).
Skupina bo s klasičnimi zgodovinopisnimi metodami (zbiranje in analiza virov; pregled in analiza obstoječe literature; vrednotenje in primerjava teoretičnih konceptov, paradigem) obravnavala klasične zgodovinopisne vire (arhivski viri, epigrafski in paleografski viri, periodika, digitalni mediji, (avto)biografski viri, slikovna gradiva, ustni viri, zbirke in/ali osebne zapuščine, predmeti itd.), vendar razširja pojem »virov« tako, do njih zavzema tudi intra- in interdisciplinarni pristop. To bo uresničevala z uporabo metod drugih humanističnih disciplin, kot so analiza diskurza, primerjalna literarna analiza/tematizacija (semiotika, hermenevtika), (zgodovinska & socio-) lingvistika, analiza vizualnih materialov itd. Vseskozi pa bo v ospredju tudi transnacionalni pristop k raziskavam.
[1] Programska skupina je nosilka velikega, nacionalno pomembnega projekta, tj. Novega slovenskega biografskega leksikona (NSBL; doslej 5 zvezkov: A, 2013; B–Bla, 2017; Ble–By, 2018; C, 2022; Č, 2022), ki nadgrajuje vsebino prejšnjega nacionalno pomembnega Slovenskega biografskega leksikona (SBL; izhajal 1925–1991). Raziskovanje biografij je bilo prepoznano kot pomembno tudi med nacionalnimi biografikami drugod po Evropi (projekt InTaVia). Programska skupina ta projekt podpira z obsežnimi biografskimi in teoretskimi refleksijami, mdr. v zbirki »Življenja in dela«, ki izhaja pri Založbi ZRC SAZU. Skupina na to temo izkazuje obsežno bibliografijo: Vovko (ur.) 2000; Grdina 2010, 2011, 2015; Ratej (ur.) 2015, 2018, 2019, 2020, 2021; 2022; Testen Koren & Poljak Istenič (ur.) 2018; Zajc (ur.) 2015, 2017; Rahten et al. 2009; Pobežin (ur.) 2021.)
[2] Npr. arhiv zasebne korespondence slovenskega pisatelja in pričevalca svoje dobe, Borisa Pahorja (preminil maja 2022), ki ga trenutno ekipa IKZ proučuje in sistematično obdeluje.
[P1]K vsakemu raziskovalnemu področju dodati področno bibliografijo sodelavcev (integracija z Zotero)
[P2]Predelati (Gregor)